Blog Arijke

Blog (naravne) blondinke

Samoumevnost je v partnerstvu nemogoča!

Zapisano pod: Ljubezen, Šport — mojcka ob 18:04, 18.03.2008

Niti dva meseca še nista minila, odkar nisem več na tržiču. Na trgu samskih. Sem res toliko starejša, da lahko vse poteka s svetlobno hitrostjo? Da se počutim, kot da sva dva stara zakonca, ki sta še vedno zaljubljena in komaj čakata, da se ponovno vidita… Da se mi zdi vse tako samoumevno. Mislim, da v partnerstvu kompliciranje in težačenje brez razloga nimata kaj iskati. Pa vendar se nekateri tega vse preveč poslužujejo. Ne vem, kakšno predstavo imajo o tem, kaj bodo s tem dosegli. Res ne. No, pa tole razpredanje ni namen današnjega zapisa.

Nekatere stvari so res enostavne in se zdijo samoumevne. Nekatere so pa nerazložjive. Meni smučanje pomeni več kot rekreacija, je druženje, je način preživljanja prostega časa. Veliko mi pomeni. Zato mi je bilo v preteklosti nerazumljivo in težko sprejeti dejstvo, da moj bivši – kljub temu, da je bil tudi sam učitelj smučanja in me je za ta šport pravzaprav navdušil on sam – ni smučal z menoj. Ali ni nekaj najlepšega, ko s svojo drago osebo sediš na sedežnici in se malo pocrkljaš? Ko si privoščiš kratek odmor in se skupaj navdušujeta nad snegom in dobro izpeljanimi zavoji. Ko se lahko pritožuješ čez nekatere smučarje, ki se kot piščanci premikajo po progi ali pa čez bordarje, ki se valjajo po snegu tik pod strmino. Bi razumela ne-smučanje z mano, če bi bila res počasna smučarka ali pa da sploh ne bi znala, tako sem se pa sama vedno prilagajala in jaz čakala, da le ne bi izgubil kakšne fure. In se celo navdušila nad celcem… Hkrati pa je smučal z drugimi. Off-road. In mi metal naprej, da bi morala tudi sama napredovati na naslednji nivo, da je smučanje po urejenih strminah dolgčas. Pač ne moremo vsi nositi smuči na hrbtu in se vzpenjati peš pa potem se spustiti v dolino po snegu, ki ga ne znaš voziti1.

Veselim se naslednjega vikenda, ki bo podaljšan, na smučah, v Italiji. Pa ne samo zaradi novozapadlega snega, ampak predvsem zaradi smučanja in mojega dragega. Že samo to, da je želel preizkusiti “mojo drogo”, ampak zato, ker si bo ‘od ust’ odtrgal dopust2 in ker bova skupaj smučala in preganjala borderje. Verjamem, da se mu smučanje ne zdi samoumevno in da boleči udje niso zabavni. In da ne gre z mano samo zato, da bi preganjal morebitne, navidezne, potencialne snubce. Ki mu niti v najboljših dnevih ne bi segli do peta.

  1. poudarek je na ‘ne morem’, zaradi hrbta []
  2. kar je skorajda neverjetno []
  • Share/Bookmark

Samo še 1x grem spat!

Zapisano pod: Aktualno, Šport — mojcka ob 20:55, 25.01.2008

Odštevam. Samo še en prst je ostal. Ne, ne bom dobila novega kolesa, niti ni jutri moj poročni dan. Za to bo bolj primerno toplejše vreme in veter v laseh. Dragi moji, odpravljam se na lanskoletni dopust. Kako lanskoletni? Pač lani ni zneslo, tako grem sedaj za nazaj na dopust. Samo še 1x grem spat, potem pa par ovinkov na cesti in bomo že tam. V italijanskih Dolomitih. Ja, saj vem. Čeprav grem letos že osmič, se jih še nisem naveličala. Res ne. Ker vsako leto najdemo kakšno drugo progo, ki je fantastična in jo potem “drajsamo” cel dan. In ne boste verjeli, skorajda imam že spakirano, celo na kosmodisk nisem pozabila. Skratka, komaj čakam. Upam, da bom lahko zatisnila oči in se primerno spočila za jutri – in cel teden.

  • Share/Bookmark

Zmagaaaaaaaaaaa!!!

Zapisano pod: Šport — mojcka ob 22:17, 29.12.2007

Val Gardena. Neštetokrat sem že presmučala to znamenito smukaško progo. Tako rdečo kot črno1. Stojim v štartni hišici in adrenalin ne popušča. Pravzaprav me je strah. V mislih si ponavljam zavoje in si govorim, da mi tokrat preprosto mora uspeti. Vremenske in snežne razmere so mi pisane na roko, serviser je smučke odlično pripravil, zadnji treningi so bili zelo uspešni. Pripravim se in ko zaslišim odštevanje, se poženem. Takoj v smukaško prežo. Prvi zavoj v levo, takoj skok. Odličen, ne predolg. Obdržim smer in lepo drsim. Trener ob progi mi pokaže, da imam najboljši vmesni čas. Tu je past, dvignem se in smuči ekstremno postavim na robnike, saj sledita dva precej ostra zavoja. Noge že malenkost pečejo, toda jaz se ne predam. Ponovno smukaška preža in skoki čez valove. Dobro minuto sem na progi, borim se kot levinja. Že vidim ciljno areno, ali mi bo uspelo? Še zadnji skok in sem v cilju. Noge močno pečejo, zaviram, da se ustavim v kratkem izteku. Iščem uro, da bi izvedela, na katero mesto sem se uvrstila. Ne vidim dobro, slika skače. DDDDDDAAAAAAAAAA!!!!!!!!!!!! Uspelo mi je, prva sem.

Progo v Val Gardeni sem resnično presmučala neštetokrat, nazadnje v začetku decembra. Prav dobro mi je poznana vsaka ograja, vsaka strmina, po kateri se sama sicer spustim previdno, smukači pa poletijo na smukaških smučeh (ne skakalnih) tudi 80 m. Tekmo, na kateri sem “zmagala”, pa sem odvozila ob domačem ognjišču. Računalniška igrica Ski challenge2. Noro. Tako sem se nagibala v zavoje, tiščala smuči na robnike, se spuščala v smukaško prežo, da sem imela členke že čisto bele in “polomljen” vrat, saj sem se borila s progo, kot da bi dejansko smučala. In te igrice sem se lotila jaz, ki sem doslej igrala le pasjanso, minolovca in tetris. Ura je bila 3 ponoči, ko sem se končno odpravila spat. Očitno me čaka še ena kratka noč, saj moram izboljšati svoj čas… Zasvojena definitivno!

  1. tekmovalci se z več kot 120 km/h spustijo po črni progi – jasno []
  2. www.zurnal24.si []
  • Share/Bookmark

Almost perfect day

Zapisano pod: Aktualno, Šport — mojcka ob 16:27, 26.12.2007

navsezgodej sem vstala1 in želela odhiteti proti Krwawškim strminam2, ok, saj sem dovolj zgodnja. Aha, parkirala sem v Gradu, na parkirišču številka 10. Kaj mi je tega treba? Zakaj je taka gužva? Ne bo mi uspelo sploh priti gor. Pa še gužva za gondolo bo. Pride prvi bus mimo, čisto poln. Ok, počakam na naslednjega. Uspelo mi je, tudi vrsta na jajčke ni bila predolga. Bi šlo hitreje, če bi jajčki sploh delali. Ok, tudi to hitro uredijo. Pridem gor in srečam mojo drago prijateljico. Jupi. To sem rabila, malo ženskega klepeta. Hitro je postalo nevarno in sva šli na kozarček zdravja. Spoznam enga fest moškega3. Pride še en kolega z otročki, in se družno odpravimo zganjati norčije. Z vseh strani slišim in vidim začudene obraze, kako pa to, da nisva več skupaj, da sem kar sama, da me je škoda, da sem za proočiti… jaja, očitno je lažje blebetati kot pa dejansko kaj narediti. Odpravim se domov, kjer si pripravim testenine s tartufi4… Sedaj pa le še pod tuš in… Spat. Kaj pa drugega… Bi se mi prilegla kakšna masaža… O JA!

  1. ob 7.30, to je zame navsezgodej lepo prosim []
  2. beri Krvavec). Pa me za rokav pocuka biftek z margarino pod roko in pečenim kruhom. Opala, bomo poskrbeli za želodček. Ok, oprema je že nestrpno čakala, rdeča strela tudi in oddirkam proti hribu, kot mu tudi ljubkovalno rečemo. Dejte no, kaj pa tako počasi vozimo, ah Štajerc pred mano ((brez zamere Štajerci, super ste drugače []
  3. vsi fest moški so poročeni, kateri to še ni jasno – ITAK []
  4. BTW – odlični so bili, moj želodček se nič ne pritožuje nad obilnejšo hrano []
  • Share/Bookmark

Svindal, držim pesti!

Zapisano pod: Aktualno, dilema dneva, Šport — mojcka ob 23:06, 29.11.2007

450px-aksel_lund_svindal.jpg

Načeloma se ne odzivam na aktualne dogodke po svetu na svoji začetniški blogerski poti. Vendar me je danes pretresla novica o Svindalovem grozljivem padcu. Pa ne ravno on1!!!!!!!!!! Prebrala sem vse možne njegove izjave, pregledala intervjuje, če sem ob TV-ju, ko je tekma na sporedu, stiskam pesti in navijam … Res sem prava navijačica. Da ne omenjam, da je res hud. In da ga imam na namizju. Všeč mi je njegov pristop k tekmi, treningom. Ni je stvari, ki bi bila kot nekakšen temen madež v njegovi karieri, sedaj pa tole. Svet ni pravičen, vem. K sreči2 ima “samo” zlomljen nos in ličnico. Predvidevajo, da se bo lahko že januarja vrnil na bele strmine. Definitivno držim pesti, da bo to čimprej. Ker je res en pozitiv’c! 

  1. komur koli bi se to dogodilo, ni fajn []
  2. če se temu sploh lahko tako reče []
  • Share/Bookmark

Ratek, “šampon”, bioterme in matranje kolesa

Zapisano pod: Aktualno, Foto, Slovenija, Zabava, miks, Šport — mojcka ob 15:53, 15.08.2007

img_6752.jpg

Vikend sem bila frej. To pomeni, da nisem delala. Frej vikend ni samoumeven za vse. In tako želim vsak “prosti” dan izkoristiti do konca. Bila je “lepa” sobota in nič kaj obetavna vremenska napoved. V soboto je lilo, kar ga je moglo, radarska slika padavin pa tudi ni obljubljala nedelje brez dežja. S prijatelji smo se že davnotega dogovorili, da gremo ta vikend v Prlekijo. Rečeno storjeno.

V soboto napokamo kolesa v/na avto in se obilnem zajtrku (hvala Alenki in Jerryu) odpravimo proti Ptuju. Najprej smo se ustavili na Trojanah, da smo kupili vinjeto in malo pobrskali po “Duty free shopu”, pozdravili Roka in Danielo in si privoščili – kaj pa drugega kot – slasten krof. Na Ptuju se ustavimo v enem lokalu, da pogledamo na zemljevid in potešimo suha grla (in naše “kašlje”). In odkrijemo, da ponujajo pikado gratis. Za nas Gorenjce je to skorajda nezaslišano in edino pravilno. Peli in travarca sta nas prišla obiskat med našim pravcatim turnirjem. Kelnarica nas je imela že polno glavo in odšli smo proti ormoškim trtam. Žal smo morali vinsko cesto odpeljati z avti namesto na kolesih.

img_6756.jpgimg_6763.jpgimg_6764.jpg

Zavili smo h kmečkemu turizmu Ratek, kjer so nas prisrčno sprejeli in takoj pogostili. Kljub temu smo si privoščili “skromen”  narezek in “nekaj” vrat domačega vina (modri pinot, šipon = šampon, sauvignon = šabesa, rumeni muškat). Želodčki potešeni, grla tudi, tudi za prijatelje smo poskrbeli (ti, a je teb za zaupat, da mi prpeleš kak litrčk vina z Jeruzalema? Dej no…). Cena je bila smešno nizka – celo za Gorenjce. Za vse skupaj (vključno s 5 l vina in 3 buteljkami) smo dali 46 evrčkov. No, pot nas je vodila dalje – do naslednjega kmečkega turizma v Ljutomeru.

img_6772.jpg

Ne, nismo bili lačni, pravzaprav smo komaj stali na nogah. Kremna fižolova juha je dišala preveč slastno, da je ne bi poskusili. Sledil je piščanec v gobovi omaki s širokimi rezanci in kuhano kašo. Mljask. Kljub vztrajnemu praznjenju “naših skladišč zalog” in masaži trebuha ni šlo, le poskusili smo in lahko zagotovim, da je bila večerja odlična. Med čakanjem na sladico (prleško gibanico) smo vrgli tarok. Ob še eni buteljki nam prav nič ni bilo hudega. Sladico smo shranili za nedeljski zajtrk in se odpravili iskat prenočišče “Hotel Modro nebo”. Pristali smo na parkirišču pred Biotermami v Mali Nedelji (vas se pa imenuje Moravci). Po druženju v laguni in boju s komarji smo popadali v spanje pravičnega. Ob 7h zjutraj nam pridni organizatorji dajo vedeti, da smo parkirani skorajda na sredini prireditvenega prostora. Ok. Se pospravimo v vrsto, razstavimo mizo in stole in pripravimo zajtrk. Z buteljko na mizi strašimo udeležence kolesarskega maratona “S kolesom po Prlekiji”, ki so se že vneto ogrevali in razkazovali svoje bele kolesarske drese.

img_6778.jpgimg_6790.jpg

45 km smo prevozili v 2 urah in 15 minutah (tu so všteti tudi postanki, saj mi števec še vedno ne dela). Luštna trasa, priporočam, tudi najdaljša varianta ni pretežka, le za spust z Jeruzalema bi morala biti cesta zaprta – zaradi varnosti kolesarjev. In pa na okrepčevalnicah kak izotonični napitek ali kakšna energijska ploščica (ponujali so vodo in sok Radenske ter lubenico in banane…). Po kolesarjenju smo si privoščili še skok v bazene, seveda so bili najbolj zasedeni tisto z bolj toplo vodo. Odigrali smo še partijo taroka in potolažili naša grla, nato pa odpeketali nazaj proti Gorenjski.

Kaj naj rečem, super je bilo, dobro (veliko) smo jedli inu malček popili… pa spoznali Prlekijo!

  • Share/Bookmark

Malvinovec pri Psnaku

Zapisano pod: Foto, Slovenija, Zabava, miks, Šport — mojcka ob 11:17, 6.08.2007

Jezercedsc00051.JPGdsc00052.JPGdsc00054.JPG

Beri naprej…

  • Share/Bookmark

 

Blog Blog Arijke | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |