Blog Arijke

Blog (naravne) blondinke

Iščem dobre sodelavce!

Zapisano pod: miks — mojcka ob 21:22, 25.08.2008

Ste zaključili z izobraževanjem, pa zaradi pomanjkanja izkušenj ne dobite zaposlitve?
Ste visoko motiviran iskalec zaposlitve na področju trženja?
Ali pa ste že izkušen strokovnjak na področju zavarovalništva z dovoljenji?

Ste komunikativna, energična, iznajdljiva, samoiniciativna, urejena, razgledana oseba z visokošolsko ali srednješolsko strokovno izobrazbo ekonomskih ali drugih smeri? Ste izkušeni tržniki zavarovanj ali drugih storitev, imate vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo?

Nudimo vam zaposlitev na delovnem mestu finančno zavarovalnega strokovnjaka za daljše obdobje v kraju vašega bivanja. Temeljni kamen našega poslovanja je odlično svetovanje strankam z osebnim pristopom in pravo izbiro med pestro paleto produktov skupine Triglav. Kandidatom nudimo uvodno izobraževanje vrhunskih strokovnjakov, mentorstvo na terenu in stalno podporo za dosego zastavljenih ciljev in pridobitev vseh potrebnih licenc. Popoldanski urnik vam omogoča več časa za prostočasne aktivnosti.

Za več informacij pošljite mail s svojimi kontaktnimi podatki (neda36(at)gmail.com).

  • Share/Bookmark

Zaljubljena v Bohinj

Zapisano pod: Foto, Ljubezen, Slovenija, miks — mojcka ob 21:31, 9.11.2007

Čisto zares. Bohinj (ki na zemljevidu sploh ne obstaja, ime se nahaja le v nazivu občine) me prevzame poleti, me očara pozimi, spomladi se ponovno zaljubim vanj in jeseni ostanem brez besed. Tokrat sem šla okrog jezera. Tema, ki sva jo morali predelati s prijateljico, je v prejšnjih postih. Tempo je bil kar hiter, potrebovali sva okrog 2 uri, s kratkim postankom. Tam sicer ne bi živela, bi pa z veseljem imela majhne svisli ali bajto, kjer bi lahko prespala in svoje užitke podaljšala iz enodnevnih izletov na pobeg čez vikend.

03112007001.jpg

03112007004.jpg

03112007005.jpg

  • Share/Bookmark

Nočem tolažbe, hočem njega!

Zapisano pod: Ljubezen, miks — mojcka ob 17:48, 1.11.2007

Še en dan ni minil, bolečina se pa samo še stopnjuje. Ne sprašujem se (še), zakaj meni ni dano, da bi bila srečna. Dobila sva se na kavici in jaz sem samo strmela vanj. V njegove nagajive oči, v njegove sladke ustnice, ki nikoli več ne bojo moje. V njegove nežne roke, ki me ne bodo več pobožale, njegova široka ramena, ki me ne bodo stisnile v varen objem. Vse me duši, niti tako lep dan mi ne da svežega vdiha. Nočem stikov. Nočem pogovora. Nočem priznati, da sem spet pogorela. Da sem bila zavrnjena. Da me ne ljubi. Nočem poslušati tolažilnih besed, v stilu, ti si zaslužiš boljšega, saj si mlada, veliko fantkov je še na svetu, ta ni bil za mene. Nočem eno olimpijado starejšega, nočem smučarja, nočem dobrega plesalca, nočem… Njega si želim. Z njim bi rada počela vse traparije, ki bi mi prišle na misel, z njim bi rada krstila moj avto, z njim bi želela zaspati in ga zjutraj razvajati. Pravi, da ni pripravljen na resno zvezo, jaz sem ga pa pripravljena čakati. Sem potrpežljiva. Ja, ljubezen nima meja.

  • Share/Bookmark

Ljubezen ni lepa, ljubezen boli

Zapisano pod: Ljubezen, miks — mojcka ob 21:52, 31.10.2007

ist2_3281655_broken_candy_heart.jpg

Zarečenega kruha se največ poje! Lahko bi odprla pekarno in zaloge ne bi pošle. Bil je mlajši od mene (jaz pa sem želela vsej eno olimpiado starejšega), kadil je, a meni ni smrdel, zaposlen pri Policiji (policaj pa blondinka, bohnedej), bordarjev ne maram (o razlogih zato obljubim 1x sredi sezone smučanja), tržiška občina – s tam še veter ni dober. Prepričal me je s svojimi iskrivimi očmi, najbolj seksi ritko na svetu, mehko kožo in zrelim pogledom na svet. Ob njem sem se počutila kot princeska, nudil mi je varen pristan. Žarela sem, kot že dolgo ne. V meni je zbudil speče metulje, obudil mehka kolena in nesposobnost jasnega govora. Po svoji dolgoletni zvezi si nisem ustvarjala iluzij o poroki in otrocih, želela sem uživati vsak trenutek. Srečna sem bila. Ko so ga zvijali krči, sem ga celo noč božala, da sem mu omilila bolečine in z njim ostajala budna, kljub temu, da sem naslednji dan cel dan delala. Želela sem ga spoznati še bolje, delila sva veselje o isti avtomobilski znamki in sanjala o lastništvu tega avta. Nikoli ni hodil s punco dlje kot dva meseca.  Prepričana sem bila, da bom jaz prva. Ni se mi ljubilo vzgajati fantka, ga spreminjati, rada ga imam prav takega, kot je. Nikoli mi niti za hip ni bilo nerodno z njim, pred njim. Ponosna sem bila, da me je ulovil.

Pravi, da ni pripravljen na resno zvezo. Pripravljena sem ga čakati. Bi bilo vredno. Miha, hvala za vse te srečne trenutke, za fantastičen seks. In za potrditev, da zarečen kruh ni dober. Ne bom jokala.

  • Share/Bookmark

Ratek, “šampon”, bioterme in matranje kolesa

Zapisano pod: Aktualno, Foto, Slovenija, Zabava, miks, Šport — mojcka ob 15:53, 15.08.2007

img_6752.jpg

Vikend sem bila frej. To pomeni, da nisem delala. Frej vikend ni samoumeven za vse. In tako želim vsak “prosti” dan izkoristiti do konca. Bila je “lepa” sobota in nič kaj obetavna vremenska napoved. V soboto je lilo, kar ga je moglo, radarska slika padavin pa tudi ni obljubljala nedelje brez dežja. S prijatelji smo se že davnotega dogovorili, da gremo ta vikend v Prlekijo. Rečeno storjeno.

V soboto napokamo kolesa v/na avto in se obilnem zajtrku (hvala Alenki in Jerryu) odpravimo proti Ptuju. Najprej smo se ustavili na Trojanah, da smo kupili vinjeto in malo pobrskali po “Duty free shopu”, pozdravili Roka in Danielo in si privoščili – kaj pa drugega kot – slasten krof. Na Ptuju se ustavimo v enem lokalu, da pogledamo na zemljevid in potešimo suha grla (in naše “kašlje”). In odkrijemo, da ponujajo pikado gratis. Za nas Gorenjce je to skorajda nezaslišano in edino pravilno. Peli in travarca sta nas prišla obiskat med našim pravcatim turnirjem. Kelnarica nas je imela že polno glavo in odšli smo proti ormoškim trtam. Žal smo morali vinsko cesto odpeljati z avti namesto na kolesih.

img_6756.jpgimg_6763.jpgimg_6764.jpg

Zavili smo h kmečkemu turizmu Ratek, kjer so nas prisrčno sprejeli in takoj pogostili. Kljub temu smo si privoščili “skromen”  narezek in “nekaj” vrat domačega vina (modri pinot, šipon = šampon, sauvignon = šabesa, rumeni muškat). Želodčki potešeni, grla tudi, tudi za prijatelje smo poskrbeli (ti, a je teb za zaupat, da mi prpeleš kak litrčk vina z Jeruzalema? Dej no…). Cena je bila smešno nizka – celo za Gorenjce. Za vse skupaj (vključno s 5 l vina in 3 buteljkami) smo dali 46 evrčkov. No, pot nas je vodila dalje – do naslednjega kmečkega turizma v Ljutomeru.

img_6772.jpg

Ne, nismo bili lačni, pravzaprav smo komaj stali na nogah. Kremna fižolova juha je dišala preveč slastno, da je ne bi poskusili. Sledil je piščanec v gobovi omaki s širokimi rezanci in kuhano kašo. Mljask. Kljub vztrajnemu praznjenju “naših skladišč zalog” in masaži trebuha ni šlo, le poskusili smo in lahko zagotovim, da je bila večerja odlična. Med čakanjem na sladico (prleško gibanico) smo vrgli tarok. Ob še eni buteljki nam prav nič ni bilo hudega. Sladico smo shranili za nedeljski zajtrk in se odpravili iskat prenočišče “Hotel Modro nebo”. Pristali smo na parkirišču pred Biotermami v Mali Nedelji (vas se pa imenuje Moravci). Po druženju v laguni in boju s komarji smo popadali v spanje pravičnega. Ob 7h zjutraj nam pridni organizatorji dajo vedeti, da smo parkirani skorajda na sredini prireditvenega prostora. Ok. Se pospravimo v vrsto, razstavimo mizo in stole in pripravimo zajtrk. Z buteljko na mizi strašimo udeležence kolesarskega maratona “S kolesom po Prlekiji”, ki so se že vneto ogrevali in razkazovali svoje bele kolesarske drese.

img_6778.jpgimg_6790.jpg

45 km smo prevozili v 2 urah in 15 minutah (tu so všteti tudi postanki, saj mi števec še vedno ne dela). Luštna trasa, priporočam, tudi najdaljša varianta ni pretežka, le za spust z Jeruzalema bi morala biti cesta zaprta – zaradi varnosti kolesarjev. In pa na okrepčevalnicah kak izotonični napitek ali kakšna energijska ploščica (ponujali so vodo in sok Radenske ter lubenico in banane…). Po kolesarjenju smo si privoščili še skok v bazene, seveda so bili najbolj zasedeni tisto z bolj toplo vodo. Odigrali smo še partijo taroka in potolažili naša grla, nato pa odpeketali nazaj proti Gorenjski.

Kaj naj rečem, super je bilo, dobro (veliko) smo jedli inu malček popili… pa spoznali Prlekijo!

  • Share/Bookmark

Malvinovec pri Psnaku

Zapisano pod: Foto, Slovenija, Zabava, miks, Šport — mojcka ob 11:17, 6.08.2007

Jezercedsc00051.JPGdsc00052.JPGdsc00054.JPG

Beri naprej…

  • Share/Bookmark

Neznančevo osvajanje

Zapisano pod: miks — mojcka ob 17:31, 1.08.2007

Moj prvi blog. Toliko tem je še pred to, ampak me je tale zgodba iztirila, zato jo delim z vami.

Sedim v napol zaprti pisarni (odprto okence s pisarno v zaledju), vneto strmim v ekran, želim si ćimprej končati delo in oditi domov. Sprehodim se po hodniku, da odnesem smeti in vidim tipa, ki čaka pri drugem okencu. In bulji vame. Ok, nehaj buljit. Ker cutim tvoje poglede na sebi, pa ceprav te ne vidim. Se usedem in čakam, kdaj se bodo datoteke prenesle. Neznanec stopi v mojo pisarno in se mi predstavi. Ime kot vedno preslišim. Ni minilo dve minutu, ko je moja čeljust še vedno spuščena in že sem izvedla vse o njegovem šolanju in začetku/nadaljevanju kariere. Meni še vedno nič jasno (ok, sem blondinka, ampak se ne prištevam med tiste – kakobiselepoizrazila – neumne), tip pa čeblja naprej. Ok, sigurno ima njegovo početje smisel. Ok, get to the point or something. Me vpraša, kakšno kocko vidim v neskončnem prostoru, je na tej sliki konj, cvetje in še nekaj. Odgovorim, on me gleda in ocenjuje. Vmes navrže, da se mu mudi, ker ga “prevoz” čaka. Analizira moje odgovore. Presenečena še vedno stojim z odprtimi usti. Mu priznam, da me je presenetil – sploh da je vstopil v mojo pisarno, da je stopil v moj osebni prostor, da me sedaj analizira in … Je rekel, da ni tak tip kot ostali, da če vidi luštkano punco, najprej pomisli, če je tudi faca in ne, kaj vse bi z njo počel. Si mislim, ok, čudak je. Roko na srce – vsi vemo, katere “stvari” preverimo punce ob prvem stiku z moškim in obratno. Ni pa nujno, da vsi pomislimo, kaj vse bi počeli z njo/z njim. Ok, tipček blebeta naprej. Moram priznati, da mi na prvi pogled ni bil všeč, si pa upa, da je kar tako stopil v mojo pisarno. Vedno bolj lezem vase, si bojujem svoj osebni prostor (pač ne moreš stopiti popolnemu neznancu na pol metra bližine). Še vedno ga gledam postrani in si želim, da ta tujec odide iz moje pisarne. Za konec mi želi dati roko, svojo ponudim, takrat pa on – kot smo se včasih otroci hecali – sorry, drug tir in roko prestavi čez mojo in jo “pospravi” – brez stiska rok. Skrajno nevljudno – če nekomu ponudiš roko, jo potem, ko ti on da svojo, stisneš. On pa se je le smejal in odšel. Groza! Vdre v mojo pisarno, si drzne analizirati mojo osebnost, se poigra z menoj in odide. Rekel je, da je menedžer – verjamem, da bi v direktni prodaji uspel, saj bi vsakdo kupil vsaj nekaj, da se ga znebi. In to brez slabega občutka.

Tip je kar udrl v mojo pisarno. Ne morem verjeti, da se najdejo tudi takšni cepci. Fantje, všeč nam je direktnost in drugačnost, ampak z veliko mero dobrega okusa. Ja, pri osvajanju bodite izvirni, ne pa vsiljivi! In ne prodajajte sebe kot najboljšega izdelka na svetu, ampak se predstavite kot skromen, a samozavesten lik!

  • Share/Bookmark

Helou!

Zapisano pod: miks — mojcka ob 12:55, 21.07.2007

Sodobne tehnike novega sveta. Lahko bi rekla, da sem živa, saj sem si pravkar ustvarila svoj prvi blog.

DOBRODOŠLI!

  • Share/Bookmark

 

Blog Blog Arijke | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |