Blog Arijke

Blog (naravne) blondinke

Ostra bolečina, žvenket vsakega delčka posebej

Zapisano pod: dilema dneva — mojcka ob 22:06, 19.10.2008

Ljubezen naj bi bila najmočnejša vez med dvema osebama, osebi sta stebra ljubezni, neomajna in večna. Ampak… če blažja sapica zapihlja, jo lahko stre, v njeni kali, vrže na ostre čeri, da zažvenketa. Potem pa mine precej časa, da po vesoljnem svetu pobereš delčke in jih poskusiš vsaj približno sestaviti. Čeri so lahko tudi zlobna natolcevanja “naključno mimoidočih”, ki se skrijejo pod psevdonim in pošljejo mail. Tresk bum bam. Žvenket doni. Že slišim vpitje, da to pač ni mogoče, če je ljubezen iskrena in vlada zaupanje, da se je moč upreti takim sunkom vetra, ki se zaletava v stebre. Da se upreš in z vso silo boriš, utrjuješ temelje… in dejstvo, da vsaka izkušnja jača, da kar nas ne ubije, nas naredi močnejše. Pa tudi pametnejše?

Ne glede na uporabljeno lepilo nikoli ni več isto. Lahko je drugače. Pa sta stebra močnejša? Odporna na tornado?  So trenutki lepega vremena vredni predajanja in uživanja v strasti, če pa je na obzorju neprestano grozeč vihar? Enkrat je to Joe, drugič pa El Nino. Ne glede na način zidave.

  • Share/Bookmark

Težko se je iskreno veseliti z dobrim prijateljem, a ne?

Zapisano pod: dilema dneva — mojcka ob 18:50, 19.05.2008

Vesela novica. V službi so mi napovedali napredovanje. S 1.6. Juhej. Sicer je bilo pričakovano, pa vendar. Delovno mesto ostaja, odgovornosti tudi, zatorej ne bo velikih drastičnih sprememb, pa vendar. Navzven sem trezno sprejela novico, se zahvalila, znotraj pa se je vse odbijalo od tal. Moj dragi je bil še bolj vesel in presenečen kot pa jaz sama. Najrajši bi kar zakričala. Hudo. Očitno pa niso vsi tega mnenja. S prijateljem sva skupaj odšla proti domu. Malo sem še zavlečevala z razkritjem novice. Tako skromno, brez velikega pompa mu med pogovorom povem. Prvo vprašanje je bilo, če sem dobila tudi službeni avto. In potem takoj zamenja temo. Okej. Pač, ni “big deal”. Sva se namreč že veliko pogovarjala o tem. Potem pa čez nekaj minut začne z napadom. Kaj to pomeni za mene, če poznam svojo ceno natržišču, da me on ne vidi na tem položaju, kje sploh vidim izziv, če pa bom opravljala isto delo kot do sedaj. Vrtal je vame in mi nikakor ni dal priznanja/pohvale za napredovanje. Njegov namen je bil naseliti črva v mojih možganih, češ da mu bom nekoč hvaležna, ker me je opomnil, da ne bi šla po njegovi poti. In se po domače “nategnila”. Okej. Namena ni dosegel, saj sem prepričana v svojo poklicno pot, v ponujeno, v strategijo podjetja… Ja, pričakovala sem pohvalo. Da bi delil navdušenje z mano. Že zgolj zato, ker je bila to moja velika želja. Ja, povedal je iskreno. Tega mu ne morem zameriti. In morda bi lahko zaznala košček zaskrbljenosti zame, da ne bi bila zapeljana. Pa vendar bi lahko spustil otroka iz sebe1 in se iskreno veselil z menoj. In da mi ne bi “najedal”…

Odziv drugega prijatelja je bil popolnoma drugačen. Klicala sem ga, da ga povprašam, kako je, sploh sem se pozabila pohvaliti. No, pa se le spomnim. On je namreč ful navijal za mene, že takrat, ko sem šla na razgovor. In me tudi kasneje spodbujal. In ob tokratni novici je za trenutek pomolčal, potem pa zajcljal, da je to vendar čudovito in da je ponosen name. Meni so kar solze stopile v oči. Ker sem ga videla, da je zrasel in bil prekleto ponosen name. Da mi je uspelo. Da ga nisem razočarala. Veselil se je mojega uspeha, kot da bi bil njegov. No, saj je. Če ne bi bilo njega, ne vem, če bi mi uspelo. Nisem prepričana.

  1. uporabila sem njegov izraz []
  • Share/Bookmark

‘Radodajka’

Zapisano pod: dilema dneva — mojcka ob 21:27, 7.04.2008

Že cel teden se zabavam na svoj račun1. Sem pač svetlolasa deklična z modrimi očmi in skladno postavo. Morda nisem najbolj pristojna za podajanje mnenj o sebi, ampak potrebno je podati neko oceno ’stanja’, glede na to, da na blogu nimam objavljene svoje slike2. Velikokrat slišim o sebi take in drugačne zgodbice, ampak tale pa presega vse do sedaj slišane. Baje sem ‘Radodajka’. To besedo sem si sposodila pri Ireni. Med vrsticami lahko preberete, da je to dekle s celim kupom tipov, a nobenim pravim. Če razvijem to teorijo dalje, bi to pomenilo, da se Radodajka ‘daje dol’ s polovico mesta. Vsaj. In to vsakič z drugim. Že tu se ta trditev zamaje. Če je neka stvar dobra in uživam v njej, potem si zagotovo želim ponovitve. Baje da si me fantje podajajo med seboj, da letam iz cveta na cvet. Ne, izkušnje kažejo, da se me bojijo – v smislu, da mi niti do kolen ne sežejo (tudi če bi jih slučajno želela menjati kot spodnje hlačke, ne bi šlo). Prijateljica je to izjavo komentirala takole: “Veš kaj, to se je pa konkretno zlagala. Saj se nisi dala s polovico dol, ampak s tremi od štirih. Naj se prepriča…”. Hehe. :)

Nadalje sem anoreksična psiho blondinka. Pri svojih 173 cm in 64 kg nič ne kaže na anoreksijo (no ok, priznam, zelo drobna zapestja imam). Recimo da sem skladna in da lahko oblečem krilo brez kakšnih hujših posledic3. Psiho? Ok, tu je nekaj resnice. Sem pač čudna. Imam stalno napotnico za Begunje4 – gor se lahko oglasim po potrebi. :) To pride z menoj v paketu. Blondinka sem pa res. In na to sem ponosna. Ni nas veliko naravnih. Grozno dobro se mi zdi, ko se kar nekaj deklet barva in plačuje bajne dinačke frizerjem, da bi imele tako barvo, meni pa ni treba – verjemite, da privarčujem kar zajetno vsoto evrov. Pač ne morajo biti vse take kot jaz5. In ker sem blond, sem tudi puhoglavka. Seveda, potrdilo o opravljeni diplomi sem kupila v Bosni, magisterij prava bom pa vsak čas zaključila – nič čudnega, če sem se pa – predvidevam – dala dol z vsemi asistenti in nosilci predmetov.

Niti nimam riti niti prsi. Prsi res nimam kot Pamela Anderson, ampak recimo temu tako, da imam nekaj za spraviti v nedrček. Kar se pa riti tiče, pa naj povem, da hlače na meni niso kot prazna vreča krompirja. Da ne pozabim omeniti mojih ’seks ročajev’, rešilnega obroča…

Tudi fensi sem. Kar se tepe s trditvijo, da rada šotorim. Ker za fensi bejbo se spodobi dopust na Kubi all inclusive, ne pa divje kampiranje nekje na obali.

Pravijo, da dokler se govori o tebi, si živ; baje da je tudi najslabša reklama dobra reklama; da bi se morala sekirati, če se ne bi govorilo o meni. Kot sem že uvodoma povedala, se blazno zabavam. Na svoj račun. Ker nekatere trditve mi pravzaprav laskajo. Npr. da nimam riti. :) Seveda je nevoščljivost v igri. Nisem kriva, da sem simpatična in da se dobro počutim v fantovski družbi6. In da sem uspela očarati vsaj polovico mesta. In se za povrh še dati z njimi dol. Če bi nevoščljivost gorela, potem Slovenija ne bi obstajala. Sem prepričana. Sploh pa ne razumem, zakaj jih tako zelo zanimam. Kje se najdejo vsi ti podatki (da sem zajebana, fensi, ‘plehpička’). Najbrž dobro dela domišljija in samopodoba žene misel po vseh bregovih, brez meja. In težko se je sprijazniti z dejstvom, da mi niti do kolen ne sežejo. Bi se pa rada soočila s to osebo. Ki metako neznansko zabava. Časa ima najbrž čez glavo, če toliko razmišlja o meni in dela pravcato raziskavo. Morda kaj novega izvem o sebi.

Sem takšna, ker sem živa (Faraoni). Naporno je biti blond. In simpatična povrhu. Morda to pride v paketu. Sem totalno sprijaznena s tem. Rajši to kot pa da bi bila kakšna zafrustrirana nevoščljiva zdolgočasena …

  1. no, se moram pohvaliti, ker velika večina se ne zna smejati na svoj račun []
  2. ne še []
  3. ampak to je samo moje mnenje []
  4. gorenjska psihiatrična bolnica []
  5. še dobro []
  6. katera se pa ne []
  • Share/Bookmark

Kdaj je “pametno” razmišljati o skupnem življenju?

Zapisano pod: Ljubezen, dilema dneva — mojcka ob 22:13, 21.03.2008

Hja, najbrž po skoraj dveh mesecih še ne. No, razlika je v tem, kdaj začneš razmišljati in kdaj začneš aktivno delovati v to smer. Seveda je na začetku skupne poti vse sladko in se partnerja težko ločita. Kaj je pa lahko lepšega, ko se zvečer stisneš1, zjutraj pa se lahko še malo pocrkljaš, predno se lotiš projekta stres v službi. Ko te zjutraj predrami vonj kavice in pripravljenega zajtrka ali pa samo poljub za uspešen dan. Baje nisem več šolarka in zadeve se lahko odvijajo hitreje, kot pa pol leta samo držanje za roke – kot v osnovni šoli. Vsekakor me je prijatelj presenetil z vprašanjem, če že kaj razmišljam, da bi se preselila k mojemu dragemu. Halo!? Seveda razmišljam in sanjam, kako bi bilo to pa res nekaj enkratnega. Toda moji starši ga sploh še niso spoznali. Tudi sama ga najbrž še nisem, sedaj se mi samo svita lahko, kaj me čaka. Med jutranjim gužvanjem proti prestolnici sem mu mimogrede omenila pogovor o moji selitvi. Hm, obljubila sem si – nedavno tega nazaj – da svojega lubija nikoli ne bom več prestrašila z mislijo o skupnem življenju, niti ne bom razmišljala tako hitro o tej temi. Niti se s prijateljicami ne bom pogovarjala o tem. Nikoli ne veš, kdaj se bo zarečeni kruh tako naredil, da lahko odpreš svojo pekarno. :) Jasno, da ni nobenega logičnega vzgiba, da bi v tem kratkem času bil skupni brlog povsem normalen. Po drugi strani pa se mi zdi to ena najbolj samoumevnih situacij. Prehitevava čas, prehitevava dogajanje, prehitevava vse, kar mi je bilo poznano. Obema pravzaprav. Ne da bi komplicirala ali pa da bi čutila tresoča kolena, ampak z prenagljeno odločitvijo ne bi rada ogrozila vsega tega, kar imava. Verjamem, da bova začutila, kdaj bo najbolj primeren trenutek.

Me pa taki trenutki, kot so danes, pripravijo do tega, da bi najrajši spakirala in šla v svoj brlog. Pa kaj potem, če je velika noč, se mora zato vse brezpogojno svetiti in jajca morajo biti najlepše pobarvana in vsako leto drugačna? Je potrebno garati, da si pri nedeljskem zajtrku nadvse utrujen2? Morda sem razvajena, ker mi doma ni potrebno veliko migati, se pa zavedam, da bom, ko bom na svoje, morala spremeniti navade gospodinjenja ali pa jih sploh ustvariti. Samo ne mi težiti s spomladansko generalko na sončen dan in frišen sneg. Še dobro, da je za jutri fantastična vremenska napoved – idealna za smučanje. Še dobro, da je tak vreme na dneve, ko sem frej.

Kreiranje skupnega brloga bo popolnoma spontana stvar. Naj bo.

  1. pa čeprav polovica parčka vneto zagovarja spanje v diagonalo in prosto izbiro pokrivala – bolj toplega ali bolj ‘hladnega’ []
  2. in zaradi tega spiš celotno velikonočno vigilijo []
  • Share/Bookmark

Ej, a ti kaj veš, kaj gradijo v Šenčurju?

Zapisano pod: dilema dneva — mojcka ob 10:19, 23.02.2008

Pojma nimam. Ampak sedaj so že precej globoko izkopali. Dajmo vprašati Mojco. Ali pa Mareta. Mogoče ve Milan.1

  1. še vedno pričakujem seminarsko! []
  • Share/Bookmark

Kako naj prižgem iskrico?

Zapisano pod: Ljubezen, dilema dneva — mojcka ob 19:48, 7.02.2008

Alfa samec in alfa samicka. Idealna kombinacija.  Povohala sva se že dolgo nazaj, takrat še vsak vezan na svojo stran. Iskrilo se je, to pa je bilo tudi vse. Kar nekaj dežja je medtem padlo na naš ljubi planet do ponovnega snidenja. On še vedno srečno ‘poročen’, jaz pa ravno v razhajanju. Privlačila sem ga, tudi meni je bil skrivnosten. Naslednje srečanje se dogodi na nočnem žuru ob jezeru. Ne, on ima punco, “tace proč”. Sem pa tja sva se ujela na messengerju, rekla kakšno o alfa rasi in napornem poslanstvu. S punco sta se razšla, tudi jaz sem se nekako pobrala, ko so se stiki dogajali bolj pogosto, vse več sva si zaupala. Leteli so smsi, večerja, nočna vožnja z avtom, prvi poljub. Ima vse, kar naj bi moj moški imel. Sploh ne vem, kje naj začnem naštevati. Je sposoben, zabaven, z močnim čutom varovanja svoje princeske, pozoren, daleč od ‘maminega sinka’ (samostojen, predvsem glede gospodinjskih opravil). Deli sanje o avtu z menoj. :) Meni pa nekaj manjka. Kemija, živalska privlačnost, zaljubljenost? Ko sem bila v tujini, sem ga pogrešala, sedaj pa, ko sem doma, mi ni do tega, da bi bila skupaj, pa čeprav so redki trenutki, ko je prost. Zakaj si ne pustim možnosti, da bi bila srečna? Zakaj je nedosegljivo tako mamljivo? Nisem želela dajati upanja za naju, dokler nisem pospravila svojega podstrešja in se prepričala, da sem pripravljena iti dalje. Pravzaprav se je on splazil skozi moje utrdbe k meni. Kar naenkrat. Jaz sem pa zbegana. Bi. Pa ne bi. Pa bi poskusila, vendar… želim biti odkrita, ne želim se igrati z njimi in ga izkoristiti za eno noč. Seveda mi godi njegova pozornost. Toda… Jaz je ne zmorem vračati v enaki meri. Želim, da ko se zgodi, da si oba to neustavljivo želiva. Ampak jaz… Vem, na silo pač ne gre. Če to ni to, potem to res ni to. Pa brez razloga. Ni razložljivo. Da bi obstajala vsaj kakšna stvar, ki bi me odbijala, pa je ni. Nope. Nada. Niente. Vse lastnosti princa na belem konju ima. Samo želim si lahko takega partnerja. Mislim, da v partnerstvu mora biti zaljubljenost. Neka nora živalska privlačnost.

Če bi le poznala recept ali čarobno paličico, s katero bi zamahnila in si zaželela iskrico v meni. Kje najdem ta ogenj?

  • Share/Bookmark

Marica z rotacijskimi modrimi…

Zapisano pod: dilema dneva — mojcka ob 21:31, 22.01.2008

Zakaj bi policista ob 3.30 par m ven iz Škofje Loke ustavila blondinko v rdeči streli s športno izpušno cevjo in ljubljansko registrsko1, ki vozi po cestno-prometnih predpisih? In čisto NIČ ni spila…

Pojma nimam. Pokazala sem dokumente2, želela tudi opremo, ampak je bila skrita pod gumami, ki jih vozim v prtljažniku3. Prijazno sta vrnila dokumente in mi zaželela srečno pot. Niti enega vprašanja, kaj za vraga počnem sredi noči, niti če sem morda kaj spila … Morda sem pa samo potencialna nevarnost…

  1. se posipam s pepelom, ampak mi je številka TAKO všeč []
  2. ko sem pospravila pol avta, da sem našla tudi prometno []
  3. menjala sem dve gumi, pa ne vem, zakaj niso starih vrgli proč in so mi jih prijazno vrnili, mene pa o tem nič obvestili – sploh nisem vedela, da jih prevažam s sabo []
  • Share/Bookmark

Avdicija

Zapisano pod: Aktualno, Ljubezen, dilema dneva — mojcka ob 18:28, 16.01.2008

Navsezgodej zjutraj1 , ko se še niti braniti ne morem, slišim dilemo dneva. Zakaj si pa ti samska, saj si prijazna, pametna in simpatična? Nekaj RES mora biti narobe s tabo. Očitno je z mano res nemogoče živeti, saj sem “zajebana”, nemogoče se je pogovoriti z menoj, sem lenivec brez primere, sploh pa nisem blond, vitkega stasa, renčim na vsakogar, ki se mi približa, pa vzbujam strah osebam, ki poskušajo priti bližje meni.

Tako sem na messenger prilepila sporočilo: “…’lepa’, prijazna, samska…”. Kljub jutranji uri se je usul plaz sporočil, kaj mi dogaja, če je to klic iz obupa, pa da manjka telefonska številka zraven. Takoj je padla ideja, da bi lahko poleg celovite kampanje z oglasom, letaki, lastno spletno stranjo priredila avdicijo in rešila problem lepega, prijaznega in samskega dekleta. V hipu sem si omislila tajnika, ki bo prebiral prijave in organiziral posamezne termine. Hec mora biti. Tako smo se fino nasmejali in se posvetili delovnim nalogam.

Čez nekaj ur prileti prva prijava na avdicijo, s podrobnim opisom lastnosti. Prvi del je vseboval splošne podatke o kandidatu, kot so ime, datum rojstva, naslov, vedenjske posebnosti. Dodani so še zdravstveni podatki (ni alergičen na zdravila, niti ne na strupe insektov, na prehrambene alergene, nima kroničnih bolezni, niti ne akutnih težav, je redno cepljen, ni poškodovan, niti redno ne jemlje zdravil). V zaključku pa napiše, da so navedeni podatki zavarovani na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Si me predstavljaš? Začnem brati in se začnem tako glasno krohotati, da je še tajnica prišla pogledati, če je vse v redu z mano. Umrla sem od smeha. Izvirno! K sreči ta osebe ne ve natančno, kje delam, sicer bi mi kurir ali pa hitra pošta dostavila osebno. Kap bi me, če bi se to dejansko zgodilo.

V današnjem horoskopu mi piše, da me bodo presenetila čudna ljubezenska sporočila. Ha! Morda je pa dejansko kaj oprijemljivejšega v teh rečeh… :)

Hitim. Pripraviti kriterije za avdicijo. In pregledati še morebitne ostale prijave. :)

  1. tisti, ki me poznajo, vedo, da se ne zbudim do 11. ure, pa čeprav hodim naokrog odprtih oči []
  • Share/Bookmark

Nočna akcija: šminka 1. del

Zapisano pod: Aktualno, Ljubezen, dilema dneva — mojcka ob 21:35, 14.01.2008

Vem, da se šminka ponoči da dol, se odstrani (in lepo razpaca po celem obrazu, tebe pa čaka žrebec v horizontali). Ampak ideja je.

Moj bivši mi je dolžan precejšnjo vsoto denarja. Pozabimo na to, da se nisva znala raziti kot osebi, ki sta marsikaj lepega preživeli skupaj. Stvar je otežil še enkupček evrčkov, ki bi mojemu računu naredili težo. Ok, sprva nisem želela težiti, pustila sem, da se je bolečina omilila, nato sem mu predlagala nekaj variant odplačevanja. Npr. obročno, ali pa eno 1/4 sedaj, pa ostalo čez eno leto. Nategnil me je kot že ničkolikokrat doslej. Seveda, jaz pa naivna. Sama sem si kriva. Ok, dva manjša zneska uspem iztžiti. Decembra nisem zoprnarila, sem rekla, ok, so prazniki, naj si kaj privošči, naj svoji dragi kupi kaj za darilo1. Sedaj je januar in kmalu bo eno leto, jaz pa niti še 1/4 nimam v svoji nogavički. Lepe besede, prošnje, moledovanja, iskanja rešitev2… Spravila sem se k sebi. Ok, zelo majhna verjetnost je, da bi to iztožila, saj imava podpisano posojilo, pa tudi priče obstajajo, ampak… bi trajalo še dlje in stroški odvetnika itd. Tako sem prišla do genialne ideje. Sladko maščevanje. Šminka na njemu ljubem avtu. Taka mastna, waterproof, ki se samo razmaže, ne gre dol. HE HE HE. Celo voznika in stražarja imam. Moškega spola. Ki sicer upa, da nikoli ne bo tega doživel. Ne verjamem, da ga bo šminka, razpacana po vetrobranskem steklu in laku, ravno prestrašila in da bi mi iz tega razloga v hipu vrnil solde, ampak bo pa sladko. In jaz bom bolje spala.

Kangoo, here i come!

  1. ker je ob vračilu majhne količine jamral, da je še dihati predrago []
  2. naj pač proda avto, ‘like i care’ []
  • Share/Bookmark

Samozavest serijsko ali bedak brez primere?

Zapisano pod: Aktualno, dilema dneva — mojcka ob 20:01, 11.01.2008

Pa tega svet še ni videl! So resni? Še danes, ko razmišljam o včerajšnjem dogodku, mi spodnja čeljust dol pade in se zamislim, če sem morda sama iz drugega planeta. Včeraj sem imela razgovore za nove sodelavce. Od osmih povabljenih sta se dve opravičili, prišla sta le dva. Prva pol ure prezgodaj. Ok, Stegne so res za devetimi gorami in devetimi morji, pa še ko jih najdeš, hišne številke niso po vrsti, tako da jo lahko pohvalim, ker je našla. Ampak če si prezgodaj, potem malo počakaš in pet minut pred dogovorjenim časom vstopiš. Ker sicer si delodajalec lahko misli, da ima ta oseba preveč časa… In točno to sem si tudi mislila. K sreči imamo sejno sobo, kjer je lahko počakala, sicer bi jo nagnala ven in ji rekla, naj se vrne ob dogovorjeni uri. Ok, pride še drugi in padeta v debato. Ok. Na začetku smo predstavili podjetje in opisali delovno mesto, potem pa smo opravili še individualna razgovora. Prednost smo dali ženski. Nato vstopi še moški. Veste, sem vse slišal, tako da mi ne morete nič skriti. Ok, potem pa kar začnite, saj veste, kaj je bilo prvo vprašanje1. In tip začne razpredati o stanju delnic na borzi, kako je on že nekaj časa nazaj napovedal, da se splača vlagati na vzhod ipd. Ga prekinem, vljudno, in ga opomnim, da je prišel na razgovor in ne v debatni krožek. Ok, se opraviči in začne govoriti o sebi. Vmes natrosi že nekaj cvetk. Spet ga prekinem in ponovim vprašanje. Nekaj malega še spravi iz sebe, potem spet zaide na borzo. Vprašam ga, katere svoje lastnosti bi izpostavil. Nekaj trenutkov je bil tiho, nato vdihne in začne razpredati tezo o prodaji delnic Zavarovalnice Triglav2. Vskočim v besedo in ga vprašam, če se morda spomni, kaj je bilo vprašanje. Celo zardi, vdihne , želi še nekaj blekniti in ostane brez besed. Če ne bi bil večji od mene, bi ga lastoročno vrgla skozi vrata. Ali pa skozi okno, ker je bilo pač bližje. Da ne omenim, ko me je klical petkrat zapored in vsakič pustil zvoniti do konca3. Aja, pa mislim, da nisva ovc skupaj pasla – res sem mlada, samo neko spoštovanje je pa potrebno pokazati, vsaj na začetku oz. dokler se s sogovornikom ne dogovori.

Imel je univerzitetno izobrazbo, nadaljeval z magisterijem. Ne dvomim v njegovo znanje o managementu4, morda je revež preskočil dobo socializacije ali pa je bil nekaj let zaprt v temnem prostoru brez stikov… Prav brez besed sem ostala. Pa čeprav je pri meni to komajda verjetno… Pa je. “Svašta” res!

  1. lastna predstavitev []
  2. pa dobro, a ne razume slovensko ali sem jaz morda govorila po kitajsko? []
  3. halo, ne morem se ti oglasiti, bom videla neodgovorjeni klic in ti ga kmalu vrnila []
  4. ali pa []
  • Share/Bookmark

 

Blog Blog Arijke | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |