Blog Arijke

Blog (naravne) blondinke

En in edini

Zapisano pod: Aktualno, Ljubezen — mojcka ob 20:59, 25.08.2009

Ne morem se nasititi tega moškega. Okej, spet sem osladna. Ja, že v prejšnjem zapisu (ki je sicer nastal v prvih dneh letošnjega leta – kako hitro beži čas) sem omenila, kako sem srednješolsko zaljubljena. Ah, to ni nič v primerjavi s tem, kar čutim sedaj. Ne znam najti besed, s katerimi bi lahko popisala svoje metuljčke. To, da spoznaš moškega svojih sanj, je dosežek. Da si ustvarita skupen brlog, je že nepojmljivo za današnje čase. To, da se lahko zjutraj pred odhodom v službo pocrkljaš, pa je neprecenljivo. Ko ga skrivnostno primem za rit na javnem mestu. Hi hi hi. Se prižemem k njemu in … No, pa smo spet tam, ko izgubim razsodnost, ko telo zadrhti… Pravili so mi, da je samo na začetku možna zaljubljenost, potem pa to izpuhti in dan je enak naslednjemu, partnerja se ne trudita več za drug drugega, zveza postaja samoumevna. Upirala sem se. Nadaljevali so z razvojem zgodbe. Potem ti prekriža pot nekdo, ki je nov in je zanimiv, normalno je, da preizkušaš, ali tvoji čari še delajo, če ga uspeš pridobiti. Imuna sem na druge moške. Ja, tudi če bi prišel Brad Pitt ali pa Wenworth Miller. Me ne bi ganilo. Tudi v sanjah se ne pojavljata več. Mesto je zavzel moj princ. Zanj bom storila vse in še več. Presekala bom gordijski vozel. In živela bova srečno do konca svojih dni.

  • Share/Bookmark

Samo še 1x grem spat!

Zapisano pod: Aktualno, Šport — mojcka ob 20:55, 25.01.2008

Odštevam. Samo še en prst je ostal. Ne, ne bom dobila novega kolesa, niti ni jutri moj poročni dan. Za to bo bolj primerno toplejše vreme in veter v laseh. Dragi moji, odpravljam se na lanskoletni dopust. Kako lanskoletni? Pač lani ni zneslo, tako grem sedaj za nazaj na dopust. Samo še 1x grem spat, potem pa par ovinkov na cesti in bomo že tam. V italijanskih Dolomitih. Ja, saj vem. Čeprav grem letos že osmič, se jih še nisem naveličala. Res ne. Ker vsako leto najdemo kakšno drugo progo, ki je fantastična in jo potem “drajsamo” cel dan. In ne boste verjeli, skorajda imam že spakirano, celo na kosmodisk nisem pozabila. Skratka, komaj čakam. Upam, da bom lahko zatisnila oči in se primerno spočila za jutri – in cel teden.

  • Share/Bookmark

Avdicija

Zapisano pod: Aktualno, Ljubezen, dilema dneva — mojcka ob 18:28, 16.01.2008

Navsezgodej zjutraj1 , ko se še niti braniti ne morem, slišim dilemo dneva. Zakaj si pa ti samska, saj si prijazna, pametna in simpatična? Nekaj RES mora biti narobe s tabo. Očitno je z mano res nemogoče živeti, saj sem “zajebana”, nemogoče se je pogovoriti z menoj, sem lenivec brez primere, sploh pa nisem blond, vitkega stasa, renčim na vsakogar, ki se mi približa, pa vzbujam strah osebam, ki poskušajo priti bližje meni.

Tako sem na messenger prilepila sporočilo: “…’lepa’, prijazna, samska…”. Kljub jutranji uri se je usul plaz sporočil, kaj mi dogaja, če je to klic iz obupa, pa da manjka telefonska številka zraven. Takoj je padla ideja, da bi lahko poleg celovite kampanje z oglasom, letaki, lastno spletno stranjo priredila avdicijo in rešila problem lepega, prijaznega in samskega dekleta. V hipu sem si omislila tajnika, ki bo prebiral prijave in organiziral posamezne termine. Hec mora biti. Tako smo se fino nasmejali in se posvetili delovnim nalogam.

Čez nekaj ur prileti prva prijava na avdicijo, s podrobnim opisom lastnosti. Prvi del je vseboval splošne podatke o kandidatu, kot so ime, datum rojstva, naslov, vedenjske posebnosti. Dodani so še zdravstveni podatki (ni alergičen na zdravila, niti ne na strupe insektov, na prehrambene alergene, nima kroničnih bolezni, niti ne akutnih težav, je redno cepljen, ni poškodovan, niti redno ne jemlje zdravil). V zaključku pa napiše, da so navedeni podatki zavarovani na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Si me predstavljaš? Začnem brati in se začnem tako glasno krohotati, da je še tajnica prišla pogledati, če je vse v redu z mano. Umrla sem od smeha. Izvirno! K sreči ta osebe ne ve natančno, kje delam, sicer bi mi kurir ali pa hitra pošta dostavila osebno. Kap bi me, če bi se to dejansko zgodilo.

V današnjem horoskopu mi piše, da me bodo presenetila čudna ljubezenska sporočila. Ha! Morda je pa dejansko kaj oprijemljivejšega v teh rečeh… :)

Hitim. Pripraviti kriterije za avdicijo. In pregledati še morebitne ostale prijave. :)

  1. tisti, ki me poznajo, vedo, da se ne zbudim do 11. ure, pa čeprav hodim naokrog odprtih oči []
  • Share/Bookmark

Nočna akcija: šminka 1. del

Zapisano pod: Aktualno, Ljubezen, dilema dneva — mojcka ob 21:35, 14.01.2008

Vem, da se šminka ponoči da dol, se odstrani (in lepo razpaca po celem obrazu, tebe pa čaka žrebec v horizontali). Ampak ideja je.

Moj bivši mi je dolžan precejšnjo vsoto denarja. Pozabimo na to, da se nisva znala raziti kot osebi, ki sta marsikaj lepega preživeli skupaj. Stvar je otežil še enkupček evrčkov, ki bi mojemu računu naredili težo. Ok, sprva nisem želela težiti, pustila sem, da se je bolečina omilila, nato sem mu predlagala nekaj variant odplačevanja. Npr. obročno, ali pa eno 1/4 sedaj, pa ostalo čez eno leto. Nategnil me je kot že ničkolikokrat doslej. Seveda, jaz pa naivna. Sama sem si kriva. Ok, dva manjša zneska uspem iztžiti. Decembra nisem zoprnarila, sem rekla, ok, so prazniki, naj si kaj privošči, naj svoji dragi kupi kaj za darilo1. Sedaj je januar in kmalu bo eno leto, jaz pa niti še 1/4 nimam v svoji nogavički. Lepe besede, prošnje, moledovanja, iskanja rešitev2… Spravila sem se k sebi. Ok, zelo majhna verjetnost je, da bi to iztožila, saj imava podpisano posojilo, pa tudi priče obstajajo, ampak… bi trajalo še dlje in stroški odvetnika itd. Tako sem prišla do genialne ideje. Sladko maščevanje. Šminka na njemu ljubem avtu. Taka mastna, waterproof, ki se samo razmaže, ne gre dol. HE HE HE. Celo voznika in stražarja imam. Moškega spola. Ki sicer upa, da nikoli ne bo tega doživel. Ne verjamem, da ga bo šminka, razpacana po vetrobranskem steklu in laku, ravno prestrašila in da bi mi iz tega razloga v hipu vrnil solde, ampak bo pa sladko. In jaz bom bolje spala.

Kangoo, here i come!

  1. ker je ob vračilu majhne količine jamral, da je še dihati predrago []
  2. naj pač proda avto, ‘like i care’ []
  • Share/Bookmark

Samozavest serijsko ali bedak brez primere?

Zapisano pod: Aktualno, dilema dneva — mojcka ob 20:01, 11.01.2008

Pa tega svet še ni videl! So resni? Še danes, ko razmišljam o včerajšnjem dogodku, mi spodnja čeljust dol pade in se zamislim, če sem morda sama iz drugega planeta. Včeraj sem imela razgovore za nove sodelavce. Od osmih povabljenih sta se dve opravičili, prišla sta le dva. Prva pol ure prezgodaj. Ok, Stegne so res za devetimi gorami in devetimi morji, pa še ko jih najdeš, hišne številke niso po vrsti, tako da jo lahko pohvalim, ker je našla. Ampak če si prezgodaj, potem malo počakaš in pet minut pred dogovorjenim časom vstopiš. Ker sicer si delodajalec lahko misli, da ima ta oseba preveč časa… In točno to sem si tudi mislila. K sreči imamo sejno sobo, kjer je lahko počakala, sicer bi jo nagnala ven in ji rekla, naj se vrne ob dogovorjeni uri. Ok, pride še drugi in padeta v debato. Ok. Na začetku smo predstavili podjetje in opisali delovno mesto, potem pa smo opravili še individualna razgovora. Prednost smo dali ženski. Nato vstopi še moški. Veste, sem vse slišal, tako da mi ne morete nič skriti. Ok, potem pa kar začnite, saj veste, kaj je bilo prvo vprašanje1. In tip začne razpredati o stanju delnic na borzi, kako je on že nekaj časa nazaj napovedal, da se splača vlagati na vzhod ipd. Ga prekinem, vljudno, in ga opomnim, da je prišel na razgovor in ne v debatni krožek. Ok, se opraviči in začne govoriti o sebi. Vmes natrosi že nekaj cvetk. Spet ga prekinem in ponovim vprašanje. Nekaj malega še spravi iz sebe, potem spet zaide na borzo. Vprašam ga, katere svoje lastnosti bi izpostavil. Nekaj trenutkov je bil tiho, nato vdihne in začne razpredati tezo o prodaji delnic Zavarovalnice Triglav2. Vskočim v besedo in ga vprašam, če se morda spomni, kaj je bilo vprašanje. Celo zardi, vdihne , želi še nekaj blekniti in ostane brez besed. Če ne bi bil večji od mene, bi ga lastoročno vrgla skozi vrata. Ali pa skozi okno, ker je bilo pač bližje. Da ne omenim, ko me je klical petkrat zapored in vsakič pustil zvoniti do konca3. Aja, pa mislim, da nisva ovc skupaj pasla – res sem mlada, samo neko spoštovanje je pa potrebno pokazati, vsaj na začetku oz. dokler se s sogovornikom ne dogovori.

Imel je univerzitetno izobrazbo, nadaljeval z magisterijem. Ne dvomim v njegovo znanje o managementu4, morda je revež preskočil dobo socializacije ali pa je bil nekaj let zaprt v temnem prostoru brez stikov… Prav brez besed sem ostala. Pa čeprav je pri meni to komajda verjetno… Pa je. “Svašta” res!

  1. lastna predstavitev []
  2. pa dobro, a ne razume slovensko ali sem jaz morda govorila po kitajsko? []
  3. halo, ne morem se ti oglasiti, bom videla neodgovorjeni klic in ti ga kmalu vrnila []
  4. ali pa []
  • Share/Bookmark

Pusti me vendar že pri miru!

Zapisano pod: Aktualno, Ljubezen — mojcka ob 17:12, 5.01.2008

Pred zaključkom leta ponavadi pregledamo doseženo, izgubljenih priložnosti se redko spomnimo, pa vendar naredimo neko novoletno resolucijo, kaj bi želeli drugače, boljše… Brezciljnih sklepov ne maram1, za vsako obljubo, pa čeprav je dana le sebi, naj stoji ozadje. Resnični namen in izdelana akcija. Sklenila sem, da bom preteklost pustila za sabo. Da začnem na novem listu. S pozitivizmom in optimističnim pogledom. Pošiljam odprto srce v vesolje. Nič zategnjenih pričakovanj((v stilu moram najti pravega…)), kar bo, pa naj bo, jaz bom dala vse od sebe. Koledarski list sem obrnila, znebila sem se decembrske depresije, z veseljm stopila v januar. Ampak misli in prejeta sporočila me vlečejo v preteklo leto. Bivši bi rad začel na novo. Z menoj. Res mu ni jasno, da je svoje neštete priložnosti zamudil in da bi bila skrajno neumna2, če bi mu verjela, da se je spremenil. Nekako sem uspelo poceliti zadane rane, stopiti korak naprej. Sploh ne vem, zakaj se obremenjujem s stvarmi. Zato ker me drugi? Kako mi lahko ponudi roko, če pa v drugi drži roko druge? Meni to očitno ne bo nikoli jasno. Ampak mu je uspelo ponovno zasaditi nož v srce. Direktno. Jaz bi samo rada bila srečna. Ne zahtevam partnerja takoj sedaj tule. Ne. Nočem pa, da se kdorkoli igra z menoj. Še najmanj pa bivši. In vsi ostali, katerim so všeč moji krokodilčki v očeh, pa nimajo nobenih resnih namenov ali pa imajo doma tečne zmaje, ki ne znajo živeti in uživati v življenju, pa bi se samo malo igrali. Ne, ne teče mi voda v grlo in ne bije mi še biološka ura. In čisto fajn je spati v veliki postelji v diagonali in si izbirati programa po lastni izbiri, ki je odvisna samo od tebe. In ko lahko poješ vse jogurte na zalogi. In lahko odvržeš kakšen kos obleke, kamor ti paše, pa ne rabiš za to odgovarjati. In domov lahko prideš kadarkoli in s komerkoli se lahko družiš… No. Malce sem zašla. Čisto luštno mi je, da sem sama. Sem polno zaposlena in niti ne utegnem pomisliti na koga. Tako pač trenutno je. Verjamem, da bo prišel pravi čas in moj princ na belem konju. Ne maram pa, da me spomnijo na pretekle dogodke, ki so v meni pustili globoko rano, ki se sicer celi, vendar brazgotina je še vidna. Ki me opomnijo, da mi kljub svoji predanostji, iskreni ljubezni in energiji ni uspelo. In ne maram laži. In ne maram igranja in pretvarjanja in … Očitno nikoli ne bo odrastel, jaz pa bom mogla najti kakšen obliž za mojo rano, da se končno zaceli. Sem na dobri poti, pa vendar mi zmanjka…    

  1. v stilu letos bom shujšala, bom začela naslednji mesec []
  2. pa še kaj drugega []
  • Share/Bookmark

Hvalabogu, da je januar!

Zapisano pod: Aktualno — mojcka ob 14:35, 2.01.2008

Namesto spanja doma za silvestrovo, ki sem si ga želela cel december, sem se odpravila na Komno. Sem že pozabila, kako je fajn iti peš v hrib, pa sveži zrak, pa zdravje na serpentinah (v eni uri še nismo opravili z maratonom, pravzaprav je bil to moj prvi), pa čaj z rumom v Domu. Je en starejši gospod dal izjavo dneva1: “Sem najprej videl prazno flaško (medice), šele potem sem si ogledal ritko.” He he. Skratka. Me veseli, da se nisem držala svoje zaobljube o spanju, in da je končno januar. Glede novoletnih obljub sem letos bolj previdna. Sem pa obrnila nov list, tegobe iz prejšnjega leta so pozabljene in imam vse možnosti, da začnem na novo, brez obremenitev. V svet sem poslala pozitivne misli in želje in čas je, da se uresničijo.

Vse lepo. Želim ti veliko drobnih trenutkov sreče in čisto vest. Pa da bi znal/a naresti kaj za svojo srečo!

  1. no, morda celo izjavo lanskega leta []
  • Share/Bookmark

Almost perfect day

Zapisano pod: Aktualno, Šport — mojcka ob 16:27, 26.12.2007

navsezgodej sem vstala1 in želela odhiteti proti Krwawškim strminam2, ok, saj sem dovolj zgodnja. Aha, parkirala sem v Gradu, na parkirišču številka 10. Kaj mi je tega treba? Zakaj je taka gužva? Ne bo mi uspelo sploh priti gor. Pa še gužva za gondolo bo. Pride prvi bus mimo, čisto poln. Ok, počakam na naslednjega. Uspelo mi je, tudi vrsta na jajčke ni bila predolga. Bi šlo hitreje, če bi jajčki sploh delali. Ok, tudi to hitro uredijo. Pridem gor in srečam mojo drago prijateljico. Jupi. To sem rabila, malo ženskega klepeta. Hitro je postalo nevarno in sva šli na kozarček zdravja. Spoznam enga fest moškega3. Pride še en kolega z otročki, in se družno odpravimo zganjati norčije. Z vseh strani slišim in vidim začudene obraze, kako pa to, da nisva več skupaj, da sem kar sama, da me je škoda, da sem za proočiti… jaja, očitno je lažje blebetati kot pa dejansko kaj narediti. Odpravim se domov, kjer si pripravim testenine s tartufi4… Sedaj pa le še pod tuš in… Spat. Kaj pa drugega… Bi se mi prilegla kakšna masaža… O JA!

  1. ob 7.30, to je zame navsezgodej lepo prosim []
  2. beri Krvavec). Pa me za rokav pocuka biftek z margarino pod roko in pečenim kruhom. Opala, bomo poskrbeli za želodček. Ok, oprema je že nestrpno čakala, rdeča strela tudi in oddirkam proti hribu, kot mu tudi ljubkovalno rečemo. Dejte no, kaj pa tako počasi vozimo, ah Štajerc pred mano ((brez zamere Štajerci, super ste drugače []
  3. vsi fest moški so poročeni, kateri to še ni jasno – ITAK []
  4. BTW – odlični so bili, moj želodček se nič ne pritožuje nad obilnejšo hrano []
  • Share/Bookmark

Sovražim december!!!

Zapisano pod: Aktualno, dilema dneva — mojcka ob 22:55, 24.12.2007

December je pa ja najlepši mesec. Čas obdarovanja in prijetnih trenutkov. KU***! Ni. Gužva v trgovinah, na cesti, v službi, vsi nekaj hočejo od mene1, vsi me sprašujejo, kje bom za novo leto2, jaz pa …

Začel se je obetavno. S službenim izletom na Dunaj. Odlično3, ni nas prezeblo, tudi napili se ga niso preveč, za kar se jim ob tej priliki zahvaljujem4. Naslednji vikend sem si privoščila otvoritev smučarske sezone v italijanskih Dolomitih. Ja, noro dobro.Proge odlično pripravljene – še posebej glede na obstoječe snežne razmere, vreme je zdržalo. Mega dobro. Spoznala sem novo simpatijo, čeprav sem se otepala z vsemi štirimi. Služba je potem “stekla”, bila sem na krilih. Posvetil je žarek upanja, morda pa mi le ne bo potrebno gledati Mariota. Bila sva na predstavitveni žurki Trkaja5, da ne bova funkcionirala, da sem preveč dobra zanj in da je bolje, da sedaj zaključiva najino zgodbo kot pa…

Predbožični večer. Sama sem. Tako prekleto sama. V imeniku imam sicer shranjenih več kot 200 oseb in nihče za mene ne bi rekel, da sem osamljena. Saj imam vendar širok krog ljudi, nikoli nisem sama… Pa temu ni tako. So poparčkani, so že z družinami, so na drugem koncu sveta, so z nekom. Nisem se želela prepustiti melanholiji in žalosti praznikov, pa vendar sem ostala sama, kljub planom in rezervnim planom in variantam in… Ne bi želela imeti fanta za vsako ceno, ne glede na čustva. Seveda ne. Ne bi bila rada s parčkom, jaz pa svetila zraven. Zapustili so me. Dobivam odzive, da sem full v redu punca, da me je škoda, da fantje ne vedo, kaj zamujajo. Hja, res nisem zatežena in zahtevna in nemogoča. Pa vendar sem sama. Tako mi ne preostane drugega, kot da dejansko gledam Mariota. Ponudila sem se mladim družinicam za varuško, pa naj vsaj onedva uživata, če že jaz ne morem. Na te odgovore še čakam. Razmišljala sem, da bi šla v bolnico ali dom ostarelih in komu polepšala novoletni večer. Ali pa bom splezala na bližnji hribček in od daleč opazovala rajanje po mestu in veličastne ognjemete. Če seveda ne bo scalo! Ne, z mojo biološko uro je še vse v redu, niti me ne grabi panika glede let, da sem še vedno sama, za decembrom bo prišel januar in bo vse v najlepšem redu. Eno novo leto sem preživela čisto sama, saj sem bila “na smrt” bolna in so vsi prijatelji odšli v mesto6, pokrila sem se čez glavo in brcala z nogami po steni… Nočem, da je še eno začetek novega leta tako!

  1. ne me raztrgati prosim []
  2. doma bom sama gledala Mariota, pa liter, eh kar celo kantico terana []
  3. vidite, tudi toliko časa nimam, da bi prilimala fotke na blog []
  4. jaz kot vodja poti bi bila v skrbeh za njih []
  5. tudi o tem bi lahko pisala), kradla trenutke po službi, obiskala skupnega prijatelja v bolnici, se potepala po okrašenem mestu, ure in ure govorila po telefonu, si pošiljala lupčke preko messengerja. Pa je fante zakompliciral in se odločil, da mu preveč dišim ((jaz sem sicer mislila, da če mi moški diši, da me neustavljivo, živalsko privlači in… []
  6. hvala lepa drugače za take prijatelje []
  • Share/Bookmark

Svindal, držim pesti!

Zapisano pod: Aktualno, dilema dneva, Šport — mojcka ob 23:06, 29.11.2007

450px-aksel_lund_svindal.jpg

Načeloma se ne odzivam na aktualne dogodke po svetu na svoji začetniški blogerski poti. Vendar me je danes pretresla novica o Svindalovem grozljivem padcu. Pa ne ravno on1!!!!!!!!!! Prebrala sem vse možne njegove izjave, pregledala intervjuje, če sem ob TV-ju, ko je tekma na sporedu, stiskam pesti in navijam … Res sem prava navijačica. Da ne omenjam, da je res hud. In da ga imam na namizju. Všeč mi je njegov pristop k tekmi, treningom. Ni je stvari, ki bi bila kot nekakšen temen madež v njegovi karieri, sedaj pa tole. Svet ni pravičen, vem. K sreči2 ima “samo” zlomljen nos in ličnico. Predvidevajo, da se bo lahko že januarja vrnil na bele strmine. Definitivno držim pesti, da bo to čimprej. Ker je res en pozitiv’c! 

  1. komur koli bi se to dogodilo, ni fajn []
  2. če se temu sploh lahko tako reče []
  • Share/Bookmark

 

Blog Blog Arijke | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |