Ostra bolečina, žvenket vsakega delčka posebej
Ljubezen naj bi bila najmočnejša vez med dvema osebama, osebi sta stebra ljubezni, neomajna in večna. Ampak… če blažja sapica zapihlja, jo lahko stre, v njeni kali, vrže na ostre čeri, da zažvenketa. Potem pa mine precej časa, da po vesoljnem svetu pobereš delčke in jih poskusiš vsaj približno sestaviti. Čeri so lahko tudi zlobna natolcevanja “naključno mimoidočih”, ki se skrijejo pod psevdonim in pošljejo mail. Tresk bum bam. Žvenket doni. Že slišim vpitje, da to pač ni mogoče, če je ljubezen iskrena in vlada zaupanje, da se je moč upreti takim sunkom vetra, ki se zaletava v stebre. Da se upreš in z vso silo boriš, utrjuješ temelje… in dejstvo, da vsaka izkušnja jača, da kar nas ne ubije, nas naredi močnejše. Pa tudi pametnejše?
Ne glede na uporabljeno lepilo nikoli ni več isto. Lahko je drugače. Pa sta stebra močnejša? Odporna na tornado? So trenutki lepega vremena vredni predajanja in uživanja v strasti, če pa je na obzorju neprestano grozeč vihar? Enkrat je to Joe, drugič pa El Nino. Ne glede na način zidave.
