Hudobija
Rada ustavim štoparjem, posebej starejšim. Zadnjič je v Bohinju1 pri hotelu štopal en res prileten starček. Ustavim: “Kam pa kam gospod?” Pa pravi, da ravno danes avtobus ne vozi ob tej uri in da bi šel rad do Ribčevega Laza, kjer ima parkiran avto. Šel je okrog jezera in bil na smrt utrujen. Med vožnjo smo malce poklepetali, pa ga vprašam, koliko je star. Mislim, da je rekel dobrih 80. Ja, častitljiva starost. Da sta vsako leto z ženo prihajala sem na dopust, sedaj pa sam prihaja. In izjava dneva? “A vesta, kaj me ohranja pri življenju? Čista hudobija!”
Se strinjam. Le tako preživiš.
- Saj vsi vemo, da Bohinja na zemljevidu ni,a ne? [↩]
