Blog Arijke

Blog (naravne) blondinke

“Tvoja lubica”

Zapisano pod: Ljubezen — mojcka ob 23:52, 12.02.2008

Iskrica je ali je pa ni. Resnica. Čarobna paličica je na voljo, potrebno jo je znati uporabiti, dodatno posuti še malo čarobnega prahu in izreči magične besede1. Očitno me je kompliciranje in nezmožnost uživanja v sreči tako zameglilo, da sem se posvetila predvsem svojemu občutku ob mlaju, povečanem številu hormonov in “ravni vrsti planetov”2 in s tem uničila prihajajoči val zaljubljenosti. Pa temu ni tako. Prepovedala sem trezno razmišljanje in delovanje celic v možganih in se prepustila. Take priložnosti ne bi smela izpustiti. Naslednje jutro so me te zblode zapustile in komaj sem čakala, da se vidiva. Dan je bil kot nalašč za to. Za večerni zmenek. Za spremembo nisem bila nervozna in se nisem počutila kot osnovnošolka, ki zardi ob pogledu na sošolca, ki ji je neznansko všeč. Občutek imam, da se čas ustavi, ko sva skupaj. Vsak trenutek z njim je posvečen. Vsaka njegova izrečena beseda še dolgo odzvanja. Slišim njegov smeh in mi je toplo pri srcu. Vsak dotik je znan. Kot da bi to počela že v prejšnjem življenju. Občutek varnosti3. Želim si še več. Ne želim iti stran. Nikoli več. Pomislim na prihodnost. Vidim ‘ midva’4. Ujamem se v mislih in se skušam prestaviti z oblakov na realna tla. Še imava čas, ne smem prehitevati. A niso sladkobni trenutki, ko ga že pogrešaš, ko samo pomisliš, da se je potrebno ločiti? Nikakor se nisem znala iztrgati iz njegovega objema in crkljanja. Odpravim se domov in zaspim z nasmehom na ustih. Z željo sanjati o njem.

Naslednji dan se nisva videla. Metuljčki me kar niso želeli zapustiti, tresla so se kolena, v grlu je bil cmok. Prelagala sem neodložljive aktivnosti, da bi se ujela. Vsaj za en ukraden poljub. Čez dan nisem bila zbrana, vsako sekundo sem pobegnila k njemu, varčevala z energijo, da me zvečer ne bi pobralo. Odpeljem se pod gore, se pocrkljat. Fantastično. Fenomenalno. Noro dobro. Hudo. Sanjsko. Še bi. Komaj čakam. Sanje, ki sem jih doživljala čisto počasi. Nebeško.

Komaj čakam, da povem prav vsaki bilki tega sveta. Da mi je fajn. In da sem srečna. lahko se tudi uščipnem, to niso le sanje.

  1. kam je izginila naša otroška vera, da čarobni prah odžene strah ali pa pomaga, da nas npr. smuče na strmini ubogajo []
  2. to je ‘razlog’ za včasih meni nerazumno tečnarjenje sami sebi []
  3. majhnega polarnega medveda, ki se v naročju stiska k mami medvedki []
  4. beri ‘naju’ []
  • Share/Bookmark
 

Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo. TrackBack URL

Komentiraj

XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

 

Blog Blog Arijke | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |