Blog Arijke

Blog (naravne) blondinke

Lubmte

Zapisano pod: Ljubezen — mojcka ob 08:19, 26.05.2010

Moje sonce si, moj smisel življenja. Ne bom te predala brez borbe. Verjamem v naju in v sanje. Življenje je lahko tako preprosto, samo stopi na najino pot. Ne pusti, da pristane na smetišču in ostane le bled spomin na srečo. Vredno se je potruditi. Pridi.

  • Share/Bookmark

En in edini

Zapisano pod: Aktualno, Ljubezen — mojcka ob 20:59, 25.08.2009

Ne morem se nasititi tega moškega. Okej, spet sem osladna. Ja, že v prejšnjem zapisu (ki je sicer nastal v prvih dneh letošnjega leta – kako hitro beži čas) sem omenila, kako sem srednješolsko zaljubljena. Ah, to ni nič v primerjavi s tem, kar čutim sedaj. Ne znam najti besed, s katerimi bi lahko popisala svoje metuljčke. To, da spoznaš moškega svojih sanj, je dosežek. Da si ustvarita skupen brlog, je že nepojmljivo za današnje čase. To, da se lahko zjutraj pred odhodom v službo pocrkljaš, pa je neprecenljivo. Ko ga skrivnostno primem za rit na javnem mestu. Hi hi hi. Se prižemem k njemu in … No, pa smo spet tam, ko izgubim razsodnost, ko telo zadrhti… Pravili so mi, da je samo na začetku možna zaljubljenost, potem pa to izpuhti in dan je enak naslednjemu, partnerja se ne trudita več za drug drugega, zveza postaja samoumevna. Upirala sem se. Nadaljevali so z razvojem zgodbe. Potem ti prekriža pot nekdo, ki je nov in je zanimiv, normalno je, da preizkušaš, ali tvoji čari še delajo, če ga uspeš pridobiti. Imuna sem na druge moške. Ja, tudi če bi prišel Brad Pitt ali pa Wenworth Miller. Me ne bi ganilo. Tudi v sanjah se ne pojavljata več. Mesto je zavzel moj princ. Zanj bom storila vse in še več. Presekala bom gordijski vozel. In živela bova srečno do konca svojih dni.

  • Share/Bookmark

Ljubim te

Zapisano pod: Ljubezen, izjava dneva — mojcka ob 18:49, 2.01.2009

Nikoli si ne zadam novoletnih obljub, ker vem, da bi me pokopale. Vsako leto sem obljubila, da nikoli več ne bom zamujala z vračilom izposojenih knjig v knjižnico, pa se mi to kljub opomnikom to še vedno dogaja. Tako da sem to navado opustila. Bom pa naredila pregled leta 2008. Pa ne zato, ker se to spodobi, ampak zato, ker je bilo fantastično in si to tudi zasluži.

Bolj intenzivno se je začelo dogajati že januarja. Sicer sem se upirala z vsemi silami. Konec januarja je sledila tradicionalna smuka v Dolomitih. Popoln odklop. Super drušna, idealni pogoji. Manjkala pa mi je moška rama, na katero bi se lahko naslonila na žičnici, moški roki, ki bi me med nočnim smučanjem pogreli, pogrešala sem mojo znamenito igrivost. Poglavja o izumrlem dinozavru so bila že zaključena, pripravljena sem bila sprejeti “nekaj moškega” v moje življenje. Tako sem prejela par smsov, od oboževalca, ki je to bil že dlje časa. Nasmejal me je, bilo mi je toplo pri srcu. Nato pošlje sms: “A te lahko najamem kot osebno negovalko od pol desetih dalje, za nedoločen čas, tja do 56. leta?” Bila sem za. Da postanem njegova osebna negovalka. Ta izraz se mi je zdel tako “ljubek”. Ne vem točno, kaj se je takrat premaknilo v meni, ampak nekaj se je in sem sledila. Komaj sem čakala, da sem prišla domov, da se vidiva in greva na prvi zmenek. Bil je neučakan, želel me je videti isti dan, ko sem se vrnila z naporne smučarije. Zaradi moje utrujenosti sva se dogovorila za naslednji dan. Nekateri bi rekli, da me je peljal na klasični zmenek (na kraj, kjer se dogodi veliko prvih poljubov; ta kraj pa je najbrž znan po celotni Gorenjski), meni pa se je zdelo skrajno romantično. Ampak nisem čisto točno vedela, kaj bi, kaj mi pomeni, ali je to to… Tako se je bližal zaključek smučarske sezone, nisem želela biti sama tam, pa sem ga povabila. To so bile najine prve skupne počitnice. No, njegove pa prve po nekaj letih. Počitnice – par prostih dni.

Dnevi in tedni in meseci so tekli, jaz pa sem bila z vsakim trenutkom bolj zagledana vanj. Srednješolsko zaljubljena. Vsi tisti metuljčki me še sedaj obletavajo redno. Npr. med dolgočasnim sestankom. Ko pomislim na njegovo kožo, na njegovo telo, na njegove dotike… Čutim se neverjetno povezana z njim. Končno se počutim kot princeska. Njegova princeska. Močna sem, ker vem, da je ob meni, z menoj. Vsi napori se zdijo tako malenkostni. Ni me strah.

Vesela sem, da je vztrajal, takrat ko sem bila rahlo zmedena. Ker sem srečna. Pravi, da sem malce osladna. Na čase sem res. Ker se tako počutim in svoja čutenja tudi želim izraziti. Rada bi se poročila z njim. Pripravljena sem sebi, nama in svetu pokazati, da je on moj princ, o katerem sem sanjala kot mala deklica. Želim si najinih otrok. Čudovit oče bo. Komaj čakam. Včasih smo se punce spraševale, kako veš, kdaj je fant pravi, kdaj napoči trenutek, da se odločiš za skupno bivanje, za otroka… Preprosto veš. Začutiš globoko v sebi. Ti občutki so bolj nori od metuljčkov v trebuhu. Ko zvečer naredim pregled dneva in se pripravim na nov dan, pogledam njega in se zahvalim, da sva se našla, da lahko zaspim ob njem, da me zjutraj pocrklja, jaz pa mu skuham kavo.

Ne glede na vse ovire in dogodke, ki včasih ovirajo najino pot, sva močna. Najina ljubezen je močna. Nič je ne more uničiti.

Ljubim te. Kot še nikoli in nikogar. kot še NIKOGAR. Rada sem tvoja ljubica.

Hja, res fenomenalno leto. Komaj čakam, da se odvije novo. Novo leto. Novo poglavje v najinem popotovanju.

  • Share/Bookmark

Ostra bolečina, žvenket vsakega delčka posebej

Zapisano pod: dilema dneva — mojcka ob 22:06, 19.10.2008

Ljubezen naj bi bila najmočnejša vez med dvema osebama, osebi sta stebra ljubezni, neomajna in večna. Ampak… če blažja sapica zapihlja, jo lahko stre, v njeni kali, vrže na ostre čeri, da zažvenketa. Potem pa mine precej časa, da po vesoljnem svetu pobereš delčke in jih poskusiš vsaj približno sestaviti. Čeri so lahko tudi zlobna natolcevanja “naključno mimoidočih”, ki se skrijejo pod psevdonim in pošljejo mail. Tresk bum bam. Žvenket doni. Že slišim vpitje, da to pač ni mogoče, če je ljubezen iskrena in vlada zaupanje, da se je moč upreti takim sunkom vetra, ki se zaletava v stebre. Da se upreš in z vso silo boriš, utrjuješ temelje… in dejstvo, da vsaka izkušnja jača, da kar nas ne ubije, nas naredi močnejše. Pa tudi pametnejše?

Ne glede na uporabljeno lepilo nikoli ni več isto. Lahko je drugače. Pa sta stebra močnejša? Odporna na tornado?  So trenutki lepega vremena vredni predajanja in uživanja v strasti, če pa je na obzorju neprestano grozeč vihar? Enkrat je to Joe, drugič pa El Nino. Ne glede na način zidave.

  • Share/Bookmark

Iščem dobre sodelavce!

Zapisano pod: miks — mojcka ob 21:22, 25.08.2008

Ste zaključili z izobraževanjem, pa zaradi pomanjkanja izkušenj ne dobite zaposlitve?
Ste visoko motiviran iskalec zaposlitve na področju trženja?
Ali pa ste že izkušen strokovnjak na področju zavarovalništva z dovoljenji?

Ste komunikativna, energična, iznajdljiva, samoiniciativna, urejena, razgledana oseba z visokošolsko ali srednješolsko strokovno izobrazbo ekonomskih ali drugih smeri? Ste izkušeni tržniki zavarovanj ali drugih storitev, imate vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo?

Nudimo vam zaposlitev na delovnem mestu finančno zavarovalnega strokovnjaka za daljše obdobje v kraju vašega bivanja. Temeljni kamen našega poslovanja je odlično svetovanje strankam z osebnim pristopom in pravo izbiro med pestro paleto produktov skupine Triglav. Kandidatom nudimo uvodno izobraževanje vrhunskih strokovnjakov, mentorstvo na terenu in stalno podporo za dosego zastavljenih ciljev in pridobitev vseh potrebnih licenc. Popoldanski urnik vam omogoča več časa za prostočasne aktivnosti.

Za več informacij pošljite mail s svojimi kontaktnimi podatki (neda36(at)gmail.com).

  • Share/Bookmark

Hudobija

Zapisano pod: izjava dneva — mojcka ob 19:22, 28.07.2008

Rada ustavim štoparjem, posebej starejšim. Zadnjič je v Bohinju1 pri hotelu štopal en res prileten starček. Ustavim: “Kam pa kam gospod?” Pa pravi, da ravno danes avtobus ne vozi ob tej uri in da bi šel rad do Ribčevega Laza, kjer ima parkiran avto. Šel je okrog jezera in bil na smrt utrujen. Med vožnjo smo malce poklepetali, pa ga vprašam, koliko je star. Mislim, da je rekel dobrih 80. Ja, častitljiva starost. Da sta vsako leto z ženo prihajala sem na dopust, sedaj pa sam prihaja. In izjava dneva? “A vesta, kaj me ohranja pri življenju? Čista hudobija!”

:) Se strinjam. Le tako preživiš. :)

  1. Saj vsi vemo, da Bohinja na zemljevidu ni,a  ne? []
  • Share/Bookmark

Herpes izginil v dobri uri!

Zapisano pod: Ja valda!?! — mojcka ob 18:11, 21.07.2008

Ja, tudi jaz nisem mogla verjeti. Pravzaprav še vedno ne verjamem. Čutila sem, da mi je padla odpornost in sem kar pričakovala strica herpesa ali teto angino. Včeraj zvečer si pripravim večerjo, ko ugotovim, da imam mehurček na ustih, in to konkretno velikega čez zgornjo ustnico. Ne noooo… Preizkusila sem vse možne preparate, mazila, uroke, pa nisem našla nič delujočega. In običajno se mi celi dva tedna in več. Ah ja. Nekaj časa nazaj sem pri njih kupila balzam za ustnice. Na prvi pogled pregrešno drag. Resnično deluje! Takoj sem ga nanesla in čez dobro uro herpesa na moji zgornji ustnici ni bilo več. Res! Najmanj šestnajstkrat sem preverila, da se ni slučajno prestavil ali pa da jaz tako slabo vidim. Skratka, deluje. JUHEJ!

Pa tudi če bi herpes izginil v enem dnevu, bi bila presenečena.

  • Share/Bookmark

Težko se je iskreno veseliti z dobrim prijateljem, a ne?

Zapisano pod: dilema dneva — mojcka ob 18:50, 19.05.2008

Vesela novica. V službi so mi napovedali napredovanje. S 1.6. Juhej. Sicer je bilo pričakovano, pa vendar. Delovno mesto ostaja, odgovornosti tudi, zatorej ne bo velikih drastičnih sprememb, pa vendar. Navzven sem trezno sprejela novico, se zahvalila, znotraj pa se je vse odbijalo od tal. Moj dragi je bil še bolj vesel in presenečen kot pa jaz sama. Najrajši bi kar zakričala. Hudo. Očitno pa niso vsi tega mnenja. S prijateljem sva skupaj odšla proti domu. Malo sem še zavlečevala z razkritjem novice. Tako skromno, brez velikega pompa mu med pogovorom povem. Prvo vprašanje je bilo, če sem dobila tudi službeni avto. In potem takoj zamenja temo. Okej. Pač, ni “big deal”. Sva se namreč že veliko pogovarjala o tem. Potem pa čez nekaj minut začne z napadom. Kaj to pomeni za mene, če poznam svojo ceno natržišču, da me on ne vidi na tem položaju, kje sploh vidim izziv, če pa bom opravljala isto delo kot do sedaj. Vrtal je vame in mi nikakor ni dal priznanja/pohvale za napredovanje. Njegov namen je bil naseliti črva v mojih možganih, češ da mu bom nekoč hvaležna, ker me je opomnil, da ne bi šla po njegovi poti. In se po domače “nategnila”. Okej. Namena ni dosegel, saj sem prepričana v svojo poklicno pot, v ponujeno, v strategijo podjetja… Ja, pričakovala sem pohvalo. Da bi delil navdušenje z mano. Že zgolj zato, ker je bila to moja velika želja. Ja, povedal je iskreno. Tega mu ne morem zameriti. In morda bi lahko zaznala košček zaskrbljenosti zame, da ne bi bila zapeljana. Pa vendar bi lahko spustil otroka iz sebe1 in se iskreno veselil z menoj. In da mi ne bi “najedal”…

Odziv drugega prijatelja je bil popolnoma drugačen. Klicala sem ga, da ga povprašam, kako je, sploh sem se pozabila pohvaliti. No, pa se le spomnim. On je namreč ful navijal za mene, že takrat, ko sem šla na razgovor. In me tudi kasneje spodbujal. In ob tokratni novici je za trenutek pomolčal, potem pa zajcljal, da je to vendar čudovito in da je ponosen name. Meni so kar solze stopile v oči. Ker sem ga videla, da je zrasel in bil prekleto ponosen name. Da mi je uspelo. Da ga nisem razočarala. Veselil se je mojega uspeha, kot da bi bil njegov. No, saj je. Če ne bi bilo njega, ne vem, če bi mi uspelo. Nisem prepričana.

  1. uporabila sem njegov izraz []
  • Share/Bookmark

Čudežni paličici

Zapisano pod: UAU — mojcka ob 11:58, 12.04.2008

Najboljše!

 

Ne, smučarske sezone še ni konec, čeprav tole “never ending” deževje že načenja moje potrpljenje. In sneg na Hribu vztrajno kopni. Toda mene je moj dragi presenetil z vrhunskimi smučarskimi palicami znamke Leki z novim sistemom za vpenjanje. Čist hude. Pravi, da so čarobne. Preizkusila sem jih že in res se z njimi drugače smuča1. Ko sem jih prinesla domov, sem dala rokavice gor in jih vpela in jih kar imela v rokah… Potem bi jih pa dala zraven mene spati, pa… sem jih pustila v vidnem polju, sem se ponoči zbudila in jih gledala… :) ČIST HUDE!

  1. tu mislim predvsem na položaj rok med vožnjo []
  • Share/Bookmark

‘Radodajka’

Zapisano pod: dilema dneva — mojcka ob 21:27, 7.04.2008

Že cel teden se zabavam na svoj račun1. Sem pač svetlolasa deklična z modrimi očmi in skladno postavo. Morda nisem najbolj pristojna za podajanje mnenj o sebi, ampak potrebno je podati neko oceno ’stanja’, glede na to, da na blogu nimam objavljene svoje slike2. Velikokrat slišim o sebi take in drugačne zgodbice, ampak tale pa presega vse do sedaj slišane. Baje sem ‘Radodajka’. To besedo sem si sposodila pri Ireni. Med vrsticami lahko preberete, da je to dekle s celim kupom tipov, a nobenim pravim. Če razvijem to teorijo dalje, bi to pomenilo, da se Radodajka ‘daje dol’ s polovico mesta. Vsaj. In to vsakič z drugim. Že tu se ta trditev zamaje. Če je neka stvar dobra in uživam v njej, potem si zagotovo želim ponovitve. Baje da si me fantje podajajo med seboj, da letam iz cveta na cvet. Ne, izkušnje kažejo, da se me bojijo – v smislu, da mi niti do kolen ne sežejo (tudi če bi jih slučajno želela menjati kot spodnje hlačke, ne bi šlo). Prijateljica je to izjavo komentirala takole: “Veš kaj, to se je pa konkretno zlagala. Saj se nisi dala s polovico dol, ampak s tremi od štirih. Naj se prepriča…”. Hehe. :)

Nadalje sem anoreksična psiho blondinka. Pri svojih 173 cm in 64 kg nič ne kaže na anoreksijo (no ok, priznam, zelo drobna zapestja imam). Recimo da sem skladna in da lahko oblečem krilo brez kakšnih hujših posledic3. Psiho? Ok, tu je nekaj resnice. Sem pač čudna. Imam stalno napotnico za Begunje4 – gor se lahko oglasim po potrebi. :) To pride z menoj v paketu. Blondinka sem pa res. In na to sem ponosna. Ni nas veliko naravnih. Grozno dobro se mi zdi, ko se kar nekaj deklet barva in plačuje bajne dinačke frizerjem, da bi imele tako barvo, meni pa ni treba – verjemite, da privarčujem kar zajetno vsoto evrov. Pač ne morajo biti vse take kot jaz5. In ker sem blond, sem tudi puhoglavka. Seveda, potrdilo o opravljeni diplomi sem kupila v Bosni, magisterij prava bom pa vsak čas zaključila – nič čudnega, če sem se pa – predvidevam – dala dol z vsemi asistenti in nosilci predmetov.

Niti nimam riti niti prsi. Prsi res nimam kot Pamela Anderson, ampak recimo temu tako, da imam nekaj za spraviti v nedrček. Kar se pa riti tiče, pa naj povem, da hlače na meni niso kot prazna vreča krompirja. Da ne pozabim omeniti mojih ’seks ročajev’, rešilnega obroča…

Tudi fensi sem. Kar se tepe s trditvijo, da rada šotorim. Ker za fensi bejbo se spodobi dopust na Kubi all inclusive, ne pa divje kampiranje nekje na obali.

Pravijo, da dokler se govori o tebi, si živ; baje da je tudi najslabša reklama dobra reklama; da bi se morala sekirati, če se ne bi govorilo o meni. Kot sem že uvodoma povedala, se blazno zabavam. Na svoj račun. Ker nekatere trditve mi pravzaprav laskajo. Npr. da nimam riti. :) Seveda je nevoščljivost v igri. Nisem kriva, da sem simpatična in da se dobro počutim v fantovski družbi6. In da sem uspela očarati vsaj polovico mesta. In se za povrh še dati z njimi dol. Če bi nevoščljivost gorela, potem Slovenija ne bi obstajala. Sem prepričana. Sploh pa ne razumem, zakaj jih tako zelo zanimam. Kje se najdejo vsi ti podatki (da sem zajebana, fensi, ‘plehpička’). Najbrž dobro dela domišljija in samopodoba žene misel po vseh bregovih, brez meja. In težko se je sprijazniti z dejstvom, da mi niti do kolen ne sežejo. Bi se pa rada soočila s to osebo. Ki metako neznansko zabava. Časa ima najbrž čez glavo, če toliko razmišlja o meni in dela pravcato raziskavo. Morda kaj novega izvem o sebi.

Sem takšna, ker sem živa (Faraoni). Naporno je biti blond. In simpatična povrhu. Morda to pride v paketu. Sem totalno sprijaznena s tem. Rajši to kot pa da bi bila kakšna zafrustrirana nevoščljiva zdolgočasena …

  1. no, se moram pohvaliti, ker velika večina se ne zna smejati na svoj račun []
  2. ne še []
  3. ampak to je samo moje mnenje []
  4. gorenjska psihiatrična bolnica []
  5. še dobro []
  6. katera se pa ne []
  • Share/Bookmark

 

Blog Blog Arijke | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |